Razvoj okostja pri konju

V konjeništvu obstaja mnogo praks in trdno zasidranih mitov, ki jih poganjata predvsem tradicija in denar in ki so kljub škodljivim posledicam za konjevo psihofizično stanje splošno sprejete. Galoperje, westeren konje, kasače ipd. praviloma začnejo intenzivno trenirati ob rosni starosti 2 let ali celo prej. Ob tem pogosto slišimo, da določena pasma pač »hitreje dozori« kot druge, da se to že od nekdaj tako dela in da če to počnejo celo v vrhunskem športu, potem že ne more biti nič narobe. Res?

 

Okostje konj vseh pasem se razvija v približno istem tempu

 

Ne obstajajo »zgodaj« ali »pozno« zrele pasme. Noben konj, nobene pasme, ne doseže zrelosti prej kot v starosti 6 letih, +/- pol leta. Okostje quarter konja se ne razvija nič hitreje od npr. okostja arabca.

 

 

Kdaj je okostje razvito

 

Rastni hrustanec se nahaja med diafizo (srednji del dolge kosti) in epifizo (okrajek dolge, cevaste kosti). Med diafizo in epifizo nastane iz hialinega (sklepnega) hrustanca cona pregraditve ali epifizna plošča, ki služi za rast kosti v dolžino. Kost je dokončno razvita takrat, ko pride do združitve (fuzije) diafize in epifize, ko se torej epifizna plošča iz hrustanca pretvori v kost. Epifizne plošče se nahajajo v vseh kosteh razen v lobanji, v medenici pa jih je celo več.

Kaj to pomeni v praksi? Da je okostje konja dokončno razvito takrat, ko pride do okostenitve vseh teh epifiznih plošč. In čeprav so nekatere pasme, npr. quarter konji, videti zrelo in odraslo že pri starosti 2 let, njihovo okostje ne okosteneva nič hitreje kot pri drugih konjih. Če želimo svojemu konju dolgo in zdravo življenje brez bolečin, moramo program treninga oz. ujahovanja prilagoditi ne zunanjemu izgledu, temveč stadijem razvoja kosti.

 

Minimalna spodnja meja, pri kateri lahko začnete s postopnim resnejšim delom, ne da bi pri tem konju povzročili večjo škodo, je 4 leta.

 

 

Stadiji pretvorbe epifiznih plošč v kosti

 

Proces pretvarjanja hrustanca v kost poteka »od spodaj navzgor«. Z drugimi besedami: najhitreje okostenijo kosti v kopitu, najkasneje pa tiste v hrtu. Epifizna plošča na vrhu kopitne kosti okosteni ob rojstvu. To pomeni, da kopitna kost po rojstvu ne raste več v dolžino (zato pa se še nekaj let razvija v širino, toda za to skrbijo drugi mehanizmi). Tej prvi okostenitvi sledijo:

venčnica – v času od rojstva do 6 mesecev starosti

biceljnica – med 6 meseci in 1 letom

piščal – med 8 meseci in 1.5 leta

majhne kosti v kolenu – med 1.5 leta in 2 leti

podlahtnica in golenica – med 2 leti in 2.5 leti

nadlahtnica in stegnenica – med 3 in 3.5 leti

lopatica oz. plečnica – med 3.5 in 4 leti

skočni sklep – pri 4 letih

medenica – med 3 in 4 leti

Zadnja pa je seveda hrbtenica. Konj ima 32 vretenc, ki potekajo od lobanje do repa in vsako od teh vretenc ima več epifiznih plošč. Te epifizne plošče okostenijo šele, ko je konj star najmanj 5.5 let. In še to velja le za nizke, kompaktne kobile. Pri konjih moškega spola traja še dodatnih 6 mesecev. Višji kot je konj in daljši kot je njegov vrat, kasneje pride do okostenitve zadnjega vretenca. Tako se lahko zgodi, da se okostje 175 cm velikega toplokrvnega kastrata dokončno razvije šele pri 8 letih. 

 

 

Kdaj začeti z intenzivnim delom

 

Ali to pomeni, da morate z ujahovanjem in intenzivnim delom počakati, dokler se ne spojijo vse epifizne plošče? Ne. Toda dalj časa ko čakate, bolje je. Spodnja, ampak res spodnja meja, pri kateri lahko začnete s postopnim resnejšim delom, ne da bi pri tem konju povzročili večjo škodo, je 4 leta. Če imate velikega toplokrvnega kastrata, raje počakajte še kakšno leto več.

Poleg okostenitve namreč obstaja še en pomemben dejavnik, ki pa se ga običajno prezre – rast kopitne kost (ne v dolžino, ta je zaključena ob rojstvu, temveč v širino). Če konja podkujete pri 2 ali 3 letih, zavrete rast kopitne kosti. Rezultat je odrasel konj, ki teka naokoli na kopitih žrebeta (zožana, nerazvita kopita).

Mnogim se zdi čakati 4, 5 ali 6 let odločno predolgo. Toda nihče ne pravi, da s konjem ne smete početi nič. Ravno nasprotno – v teh letih imate dovolj časa, da konja pripravite na izzive vsakdanjega življenja (nega, pregledi, vožnja s prikolico, spoznavanje opreme in okolice itd), izpilite vaje na tleh (ki bi tako ali tako morale biti predhodnica vsakega ujahovanja), ga naučite raznih trikov, itd., skratka nežno, toda konstantno vzpodbujate njegov psihofizični razvoj. Bistvo je, da pač nikoli ne greste čez mejo (fizično ali psihično).

Profesionalni tekmovalci se še lahko izgovarjajo na denar in zahteve industrije ter s tem opravičujejo, ne pa tudi upravičijo prezgodnje ujahovanje ter s tem povezane poškodbe. Ljudje, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s konjeništvom, pa nimajo nikakršnega, niti najmanjšega opravičila za jahanje dvoletnikov. Konj je navsezadnje vaš ljubljenček, ki mu ne bi želeli zavestno škodovati, mar ne?

 

 

Poškodbe

 

Upoštevanje dejstva, da hrbtna vretenca okostenijo šele okoli 6 leta starosti, je pomembno iz dveh razlogov. Prvi je že samo število teh vretenc. Drugi pa je ta, da so epifizne plošče orientirane vzporedno s težo (jahača ali tovora) na konjevem hrbtu. Plošče v okončninah so po drugi strani orientirane navpično glede na težo tovora. Do zdrsa medvretenčne ploščice v hrbtenici torej pride veliko hitreje kot do zdrsa tistih v nogah.

Nadalje je treba upoštevati, da najkasneje okostenijo vretenca na dnu vratu. Zato je treba zelo paziti, da mladega konja ne cukamo naokoli ter mu ne zvijamo vratu, prav tako pa ga ne smemo spraviti v nobeno situacijo, ko bi si lahko pretegnil vrat. To je še zlasti pomembno pri privezovanju – fiksno privezan, trgajoč se konj si zelo hitro poškoduje in dislocira vratna vretenca.

 

 

Spolna zrelost

 

Eden izmed »argumentov«, ki ga včasih uporabljajo zagovorniki zgodnjega ujahovanja, je: kako da moj konj ni odrasel, če pa lahko pri dveh letih oplodi kobilo. Če tako definirate odraslost in zrelost, potem je odrasel tudi vsak 14-letni deček. Sposobnost erekcije in ejakulacije sperme z nekaj živimi semenčicami še ne pomeni psihofizične zrelosti.

Teža in prostornina mod, kvaliteta in količina sperme ter število živih spermijev naraščajo vse do konjevega 6 leta. In dvoletnika tretirati kot žrebca je smešno in neutemeljeno, čeprav se mu seveda lahko posreči, da oplodi kobilo.

 

Mateja Černič

 

Prirejeno in povzeto po članku dr. Deb Bennet, Ph. D.: »Timing and rate of skeletal maturation in horses, with comments on starting colts and the state of the industry.« Celoten članek je dostopen na: http://www.equinestudies.org/knowledge_base/ranger.html